V londonski bolnišnici Lister so operirali bolnico z rakom na dojki brez anestezije. Namesto narkotika jo je hipnoterapevt nekaj minut pred operacijo pripeljal v stanje hipnotične zamaknjenosti, tako da je budna, z zaprtimi očmi ležala na operacijski mizi in brez bolečin spremljala operacijo; hipnoterapevt jo je zgolj pozorno opazoval in ji mirno razlagal, kaj se med operacijo dogaja.

Hipnoterapevt je s hipnozo med operacijo preprečil vsakršno bolečino. Čeprav je kirurg rezal in šival kot običajno, bolnica ni čutila prav ničesar. Po operaciji je bila sicer utrujena, a ni čutila stranskih učinkov, ki jih je prej povzročala klasična anestezija – ni bilo slabosti in občutka pijanosti in tudi zmedenosti ne, ki se je bolnice lotevala zaradi anestetikov pri prejšnjih posegih še mesece po operaciji.

Uporabi hipnoze je botroval njen strah pred konvencionalnimi anestetiki. Britanski primer ni osamljen. V belgijski bolnišnici Liège anestezisti pred operacijo že povsem rutinsko opravijo tako imenovano hipno-sedacijo, pomiritev s hipnozo. Ugotovili so, da hipnoza v kombinaciji z lokalnimi anestetiki in močno zmanjšanim odmerkom analgetikov lahko učinkovito nadomesti splošno anestezijo (narkozo).

Že v devetnajstem stoletju so hipnozo kot anestetik uporabljali pri nekaj sto operacijah. Prakso so opustili po odkritju kemičnih anestetikov, kot sta dušikov oksidul (smejalni plin) in kloroform. Še vedno pa mnogi dvomijo, da je farmakološka koma, popolno uspavanje ljudi s kemičnimi sredstvi, res pametna in neškodljiva rešitev. Bolniki namreč po operaciji dostikrat težko okrevajo, prizadeta sta njihov spomin in razumevanje.

Ekipa specialistov v Liègeu še vedno uporablja splošno anestezijo, vendar le, če se ji res ne morejo izogniti, predvsem pri nekaterih operacijah, kjer je z lokalnimi anestetiki nemogoče omrtviti vse živce. Med rezanjem in šivanjem se lahko kirurg pogovarja z bolnikom.

Čeprav splošno možnost da umremo zaradi anestezije ocenjujejo na 1 : 200.000, se tveganje pri kadilcih, srčnih in sladkornih bolnikih poveča. Zato ni odveč razmišljati tudi o drugih možnostih, med katerimi je hipnoza. Manj zdravil ko je potrebno uporabiti, boljše je.

Dostikrat splošno anestezijo uporabijo zgolj zato, ker se bolnik počuti bolje, če je med operacijo popolnoma nezavesten. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da je kar tretjina splošnih anestezij nepotrebnih in bi operacijo lahko izvedli v lokalni anesteziji.

Pomiritev s pomočjo hipnoze, ki jo uporabljajo v Liègeu, ima nekaj ključnih prednosti. Ena pomembnejših je ta, da bolniki manj krvavijo, kar olajšuje sámo operacijo. Anestetiki zavrejo krčenje krvnih žil, kot naraven odziv na kirurški rez. Bolnikom med splošno anestezijo tudi dovajajo kisik z respiratorjem, kar povzroča dodaten pritisk v oprsju in prav tako pospešuje krvavitev.

Naslednja prednost hipno-sedacije je, da se skrajša čas okrevanja. Leta 2000 so primerjali dvajset bolnikov, ki so jim operirali ščitnico pod hipnozo, in dvajset pacientov z enako operacijo pod splošno anestezijo. Medtem ko so slednji v povprečju za okrevanje potrebovali 36 dni, so se hipnotizirani bolniki lahko že po desetih dneh vrnili na delo. Glavna razlika, ki jim je to omogočila, je manjše vnetje.

Znanost je šele na začetku razumevanja, kako lahko hipnoza zmanjša občutek bolečine. Konec lanskega leta so raziskovalci univerze v Iowi objavili izsledke raziskave, v kateri so s slikanjem s funkcionalno magnetno resonanco primerjali možgansko aktivnost hipnotiziranih in nehipnotiziranih prostovoljcev, podvrženim boleči vročini.

Slike obeh skupin so se pomembno razlikovale. Odziv živčne mreže na predelu možganov, kjer se sproži signal za bolečino, je bil nespremenjen. Velike razlike pa so se pokazale na višjih ravneh zaznavanja bolečine.

Ne glede na to, kakšen je dejanski mehanizem delovanja hipnoze, pa se že lahko vprašamo, ali lahko hipnoza nadomesti sto milijonov splošnih anestezij na leto. Kljub nekaterim očitnim prednostim uporabe hipnoze v medicini je nekateri uradni medicinski krogi še vedno ne jemljejo dovolj resno. V Sloveniji so ženske že pred leti rojevale pod hipnozo, ki je dandanes zamrla zaradi majhnega zanimanja zdravnikov.

Vir: Povzeto po Reviji Misteriji, januar 2006

Nazaj na domačo stran: www.hipnoza-celje.com

V brezplačniku Dobro jutro (22.5.2010) Sandra Kec piše:

KAKO IZBOLJŠATI SPOMIN

Včasih se zgodi, da se česa preprosto ne moremo spomniti. Zataji nam spomin. Nič hudega, spomin lahko tudi okrepimo.
Najpomembnejše je, da dovolj spimo. Brez spanca spomin ne deluje, prav tako smo bolj razdražljivi in si težje zapomnimo nove informacije.
Okrepimo si ga lahko tudi s prehrano. Ribje olje je ena izmed sestavin, ki pomaga ohranjati spomin, na drugi strani pa ga alkohol ubija. Nujna je tudi možganska telovadba, kakršnakoli možganska dejavnost, med najbolj spodbudnimi pa so učenje novega jezika, igranje računalniških igric in pletenje. Lahko pa se tudi naučimo novih tehnik pomnenja. Novo informacijo poskušajmo razdrobiti na dele - tako si jo lažje zapomnimo. Nakupovalni seznam si bomo na primer lažje zapomnili, če ga bomo razdrobili na posamezne sklope hrane. Lažje si tudi zapomnimo informacije, ki smo jih povezali z drugimi že zapomnjenimi informacijami. Ob novi besedi si denimo zapomnimo rimo na to besedo ali zgodbico povezano s tem podatkom. Nikar pa se ne silite, da bi se spomnili nekaj, kar nikakor ne želi iz vaših možganov. Informacija bo prej ali slej sama prišla na plan in nenadoma se je boste spomnili.


Torej, za dober spomin potrebujemo dovolj spanja. V spanju se spomin krepi. Znanstveniki so že davno ugotovili, da se v hipnozi dogajajo podobni procesi kot med spanjem. Po nekaterih virih ena ura hipnoza nadomesti tudi do nekaj ur spanja.

Naučite se samohipnoze in poskrbite za svoj spomin. Več o delavnici samohipnoze.

Britanski znanstveniki so ugotovili, da ima hipnoze merljive učinke na možgane. Študijo so objavili v reviji Consciousness and Cognition.


Skupino ljudi, za katero so od prej vedeli, da je dovzetna za hipnozo, so hipnotizirali in prosili, naj izvaja nekatere aktivnosti, na primer posluša glasbo, ki je sploh ni bilo. Izkazalo se je, da je hipnoza aktivirala delovanje delov možgan, ki sicer sodelujejo pri tako imenovanem dnevnem sanjarjenju. Niso pa uspeli odgovoriti na vprašanja, zakaj hipnoza na nekatere ljudi deluje, pri drugih pa povzroči samo umiritev.

Nazaj na domačo stran tukaj: www.hipnoza-celje.com